Prva olesenela drevesa so se pojavila že pred 300 milijoni let. Drevesa so se skozi leta nekoliko spreminjala, »modernizirala«, najprej so se razvili iglavci, nato še listavci. Seveda je temu počasi sledil še razvoj vrst iz kraljestva gliv ter živali, ki so prva začela uporabljati ta material kot gostitelja ali vir hrane. Navkljub temu, da drevesa obstaja že vrsto let, zadnje čase spoznavamo, da je les zelo sodoben, pravi »high-tech« material.

  • LES je zelo razširjen, obnovljiv, organski material
  • LES je naraven kompozit, sestavljen iz celuloze, hemiceluloze, lignina ter ekstraktivov
  • LES je enostaven za obdelavo, je žilav, elastičen, topel na otip, ima dobre mehanske lastnosti ter je dober toplotni izolator
  • LES je edinstveno nehomogen material, zaradi česar ima vsaka vrsta ter vsak kos lesa svoj, edinstven dekorativen vzorec
  • LES je anizotropen material, kar pomeni, da ima različne usmeritve
  • Zaradi tega se LES v prečni smeri precej krči in nabreka zaradi vpliva vode ter temperature
  • V vzdolžni smeri pa je LES zaradi vpliva vode ter temperature zelo dimenzijsko stabilen
  • LES je občutljiv na UV-sevanje
  • LES je možno ponovno uporabiti, reciklirati, je biorazgradljiv in zelo pomemben material za uporabo v prihajajočem krožnem gospodarstvu

Si predstavljate material, ki se ga lahko uporablja kot konstrukcijski gradbeni material, za izdelavo pohištva in drugih najrazličnejših predmetov, za izolacijo, v farmacevtski ter živilski industriji, kot energent ipd.

To je LES.

Kljub temu, da je les trden in žilav, se ga sorazmerno lahko obdeluje. Je elastičen, raznovrsten, prijeten na otip in oko.

Les kot gradbeni material je zelo trajen, saj lahko z manjšimi obnovitvenimi posegi leseni objekti služijo svojemu namenu več sto let. Njegovo odlično razmerje med težo in nosilnostjo mu zagotavlja širok nabor uporabnosti tako za interier kot eksterier.

Prva pomembna stvar je pravilna izbira lesne vrste. Te so razdeljene v različne odpornostne razrede:

  1. Tik, robinija (akacija)
  2. Kostanj, hrast
  3. Macesen, oreh, bor
  4. Jesen, jelka, smreka, brest
  5. Javor, breza, gaber, topol, bukev, beljava vseh drevesnih vrst

Poleg izbire ustrezne drevesne vrste pa je pomemben primeren čas sečnje, njegova obdelava ter skladiščenje. Če želimo, da les ostane dlje časa v uporabni funkciji, ga je treba zaščititi z ustreznimi kakovostnimi premazi.

Zaščita lesa

Zakaj in pred čim je treba ščititi les?

VLAGA

Les je higroskopičen material, ki nase veže vodo. S tem se mu spreminja dimenzija (nabreka, se krči), kar ima za posledico pokanje in zvijanje lesa.

TEMPERATURA

Les se krči in nabreka tudi pod vplivom temperature.

UV-SEVANJE

Lignin se pod vplivi UV-žarkov razgradi ter se s pomočjo meteorne vode in vetra izpira iz lesa, tako da na površini ostanejo le celulozna vlakna. Prisotnost gliv poskrbi za potemnitev lesa, kar ima za posledico sivenje.

BIOTSKI DEJAVNIKI

Kadar les vsebuje nad 20 % vlage, postane ranljiv in neodporen na prodiranje gliv, ki so najpomembnejši dejavnik razgradnje lesa. Les razkrajajo glive razkrojevalke, lahko pa ga načnejo tudi glive modrivke in vplivajo na spremembo njegove estetske vrednosti. Razkrajanje in spremembo vrednosti lesa lahko povzročajo tudi lesni škodljivci.

Da bi omejili prodiranje in vpijanje vode ter s tem izboljšali dimenzijsko stabilnost lesa, uporabljamo zaščitne premaze. S primerno izbiro barvne nianse premaza lahko dosežemo nižje segrevanje površine lesa, z UV-zaščito pa preprečimo prezgodnje sivenje lesa. Lesu v zahtevnih razmerah lahko podaljšamo uporabno dobo z izbiro primerne kombinacije impregnacije in površinske zaščite.

Iz navedenega vidimo, da lahko z uporabo ustreznih zaščitnih sredstev vplivamo na podaljšanje življenjske dobe lesa. Vendar je osnovni pogoj za dolgoročno lep izgled pravilna vgradnja oziroma konstrukcijska zaščita lesa. Les ne sme biti v direktnem stiku s podlago, vsi čelni rezi morajo biti dodatno zaščiteni (mehansko z odkapniki), oblika površine pa mora biti prilagojena za enostavno odtekanje tekoče vode in snega.

07 81 63 550