Uporaba in nasveti za odlične rezultate

Pri zaščiti lesa se lahko odločamo med zaščito z lazurnimi ali pigmentiranimi sredstvi. Razlika med njimi je v tem, da pri uporabi lazur ohranimo teksturo lesa in obenem dosežemo lepe dekorativne učinke. Delo z lazurami je enostavno, še bolj pa je enostavno obnavljanje zaščite. Lazurni sistem zaščite v primerjavi s pigmen­tiranim zahteva pogostejše obnavljanje (2-4 leta). Pigmentirani sistemi imajo ob primernem vzdrže­vanju daljšo življensko dobo (4 do 6 let), zahtevajo pa pri obnavljanju več prizadevnosti in veščine.

V obeh primerih pa velja sledeče:

• premazna sredstva močno zmanjšajo dovzetnost lesa za vremenske vplive, predmetom dajejo lep estetski izgled in omogočajo enostavno nego,
• zaščitni sistemi morajo preprečevati vdor vlage v les, kot tudi fotokemično razgradnjo lesa, neizogibne dimenzijske spremembe gradbenega elementa ob navlaženju in izsušitvi lesa pa kar najbolj zmanjšati in jih razporediti na čim daljša razdobja,
• imeti mora­jo sposobnost difuzije vodne pare, sposobnost refleksije UV žarkov ter majhno absorbcijo to­plote.

Izbor nianse ima precejšen vpliv na trajnost zaščite. Z meritvami je dokazano, da se površina lesa segreje preko 70°C, če je obarvan s temno nianso (palisander, ebenovina, temno rjava, temno si­va, črna). Pri tej temperaturi se les močno izsuši in posledice so razpoke, ki privedejo do poškodb na zaščitnem filmu.

Zelo svetle nianse lazurnih premazov (macesen, hrast, posebno pa še brez­barvni) pa omogočajo zadostne bariere za UV žarke. Glede na ta spoznanja priporočamo, da projektant izbere srednje nianse za lazure (teak, mahagoni idr.) ter pastelne in bele pigmentirane premaze predvsem tedaj, kadar je les izpostavljen težjim direktnim vremenskim vplivom.

Naj­večje omejitve so pri uporabi borovega lesa. Glede izbora nians ni omejitve za notranje prostore in zunaj, če elementi niso izpostavljeni direktnemu vplivu atmosferilij.

Les je zelo heterogen material, zaradi česar nam je lahko uporaba barvne karte le v oporo. Najučinkovitejša pomoč pri izbiri nianse je izdelava majhnega vzorca na lesu, primerljivega z lesom, ki ga želimo zaščititi. Končna niansa premaza je namreč odvisna od vrste, barve ali teksture uporabljenega lesa.

V primeru uporabljene impregnacije lesa je tako končni barvni ton manj intenziven, pri uporabi slabše obrušene- ga lesa pa se poviša poraba Lesoton Lazure na površino, končna niansa pa je temnejša. Prav tako površina postaja vedno temnejša z večanjem števila nanosov.

To je treba upoštevati tudi pri obnavljanju obstoječih premazov, kjer lahko izbrano nianso redčimo z brezbarvnim Lesotonom.

Najprimernejši pogoji za apliciranje Lesoton lazur so temperature med 15 in 25 °C ter relativna zračna vlažnost zraka med 30 in 85 %. Zelo pomembno je, da temperatura zraka ni pod 5 °C, prav tako so lahko problematične temperature nad 30 °C – velja tako za zrak kot podlago in barvo. Pozorni moramo biti, da se izognemo vplivu kondenzirane vlage na površini lesa, ki ga želimo zaščititi. Temperatura zraka naj bo vsaj 3 °C nad točko rosišča. Problematična so predvsem zgodnja jutra, čas po dežju ali ob megli.

Najprimernejši so kakovostni čopiči, narejeni iz naravnih ščetin.

Tankoslojna lazura je v primerjavi z debeloslojno bolj redka, mat, medtem ko je debeloslojna lazura gosta in sijajna.

Več o “dihanju lesa” si oglejte tukaj.

Les naj bo zračno suh, kar pomeni, da mora biti njegova vlažnost med 12 in 15 %.

Les, zaščiten z Lesotonom, je treba obnavljati, saj premaz pod vremenskimi vplivi propada. Trajnost učinkovite zaščite je odvisna od mnogih dejavnikov. Najbolj šibka področja so predvsem južne lege, izpostavljene direktnemu sončnemu obsevanju, zelo senčna ali vlažna področja blizu gozda ter visoka nadmorska višina z močnejšim UV-žarčenjem. Površinsko zaščito je priporočljivo kontrolirati enkrat letno. Pregled izvedemo vizualno, pri čemer ocenimo splošno stopnjo degradacije ter poiščemo lokalne razpoke in mesta napak. Drugi postopek je ocena hidrofobnosti površine premaza. Na testirano površino kanemo kapljico vode in če je premaz že potreben obnove, se kapljica vpije v les, če pa je premaz še dober, takrat kapljica ostane na površini zaščitenega lesa.

Iz površine odstranimo nečistoče, mah ter morebitne sloje premaza, ki se luščijo s krtačo ter blagim detergentom. Ko se površina osuši, jo rahlo obrusimo s finim brusnim papirjem (npr. granulacije P 180), nato pa jo odprašimo in obnovimo z novim premazom.

Kolikšna vlažnost je najprimernejša?

Les naj bo zračno suh, kar pomeni, da mora biti njegova vlažnost med 12 in 15 %.

Les, predvsem lignin, je zelo občutljiv na obsevanje z UV-žarki. Študije so pokazale, da se mehanske mikrorazpoke pojavijo na površini lesa že po 24-urni izpostavitvi sončni svetlobi. Transparentna ali svetlo pigmentirane nianse Lesoton Lazure ne nudijo odlične UV-zaščite, zato za projekte, kjer je potrebna odlična UV-zaščita, priporočamo izbiro bolj pigmentiranih nians.

Površino lesa najprej  pobrusimo z:

• brusnim papirjem cca 80-150-220,
• brusno gobico,
• sirkovo krtačo in
• rotacijskim brusilnikom

Postopek priprave novega lesa si oglejte v videu, postopek priprave že barvanega lesa pa si oglejte tukaj.

Pri nanašanju premaza bodite pozorni na:

• temperatura: 5-30°C,
• vlažnost lesa mora biti primerna za namen uporabe,
• vlaga: 30 do 85%,
• brez vetra in
• temperatura materiala, podlage in prostora mora biti izenačena

Več o pogojih za nanašanje si oglejte tukaj.

Postopek barvanja lesa zunaj si oglejte tukaj.

Postopek barvanja lesa znotraj si oglejte tukaj.

Kritični predeli pri barvanju lesa so najpogosteje:

• Čelni rez – konstrukcijska rešitev,
• Smolni žepki – fizična odstranitev in čiščenje z Nitro razredčilom ter
• Razpoke – kitanje

V videu si oglejte, kako se jih pravilno lotiti.

Pri nanašanju so pomembne enakomerne, čim daljše poteze, v smeri letnic lesa. 

Video s pravilno tehniko nanašanja si oglejte tukaj.

Če ste po nekaj letih, ko ste obnavljali zaščito lesa (oken, lesenih oblog, ograje itd.) nanesli že veliko slojev premaza in je z vsakim slojem barvni ton premaza nekoliko potemnil, ste lahko kaj hitro prišli do tona, ki je za vaš okus pretemen. Seveda se okusi z leti tudi spreminjajo in lahko se zgodi, da bi si trenutno zaželeli drugačnega. V tem primeru sta vam na voljo dve možnosti. Ena je mehanska ali kemijska odstranitev premaza, kar je precej naporen ter dolgotrajen proces.

Druga rešitev pa je posvetlitev premaza s pokrivnim premazom Lesoton Enlight. Ker je Lesoton Enlight pokrivni premaz, se struktura lesa prekrije, vendar je z malo truda ter spretnosti, možno s primerno tehniko nanašanja Lesoton Toplazure imitirati izgled lesa.

Celoten postopek si oglejte tukaj.

Najpogosteje na uničenje lesa vpliva:

• vlaga
• vremenski pogoji – sonce, dež, sneg, toča
• insekti
• glive

Več v videu.

Pri topilniških premazih to ni priporočljivo in to prakso odsvetujemo. Preprost razlog je v tem, da topila lahko izhlapijo v nekaj urah in je premaz na otip res suh, vendar so smole v premazu zračno sušeče, kar pomeni, da mora premaz oksidirati – ta proces pa je bistveno počasnejši in je z nanašanjem naslednjega nanosa treba počakati do naslednjega dne. V nasprotnem primeru se lahko zgodi, da bo naslednji sloj topil spodnjega in se bo gubal ali pa ne bo globinsko utrjen.

Topilniške premaze je najlažje odstraniti nemudoma, torej ko se še ne posušijo oziroma so še mokri. Posebno pozornost namenjamo steklu, kamnu, kovini, betonu, oblekam, preprogam ipd. Za odstranjevanje lahko uporabimo bencin za čiščenje ali white špirit. Obvezen je preizkus na majhni površini, da se prepričamo, da čistilno sredstvo samo ne poškoduje podlage. Ko je premaz že utrjen, ga je namreč zelo težko odstraniti, ne da bi pri tem poškodovali površino.

Primeren čas za skladiščenje je 5 let v originalni in dobro zaprti embalaži pri temperaturi med +5 in 25 °C. Če smo izdelek delno že porabili, ga prelijemo v ustrezno manjšo embalažo in ga primerno označimo.

Naše izdelke lahko kupite v več kot 30 prodajnih mestih po Sloveniji in v naši spletni trgovini.